Pred časom smo na GOV-IS d.o.o. LinkedIn profilu pisali o kravah, povezanih v 5G omrežje. Kmetovanje postaja vse bolj moderno, farme pa se vedno bolj opremljajo z najnovejšimi rešitvami iz področja informacijskih tehnologij. Tehnologija, kot je ta, pomaga pri odkrivanju novih načinov kmetovanja za naslednje generacije. In kako vse skupaj deluje?
Najbrž ste že videli lososov top, oziroma "ribjo cev," ki je pred časom bil pravi hit na socialnih omrežjih. Ta cev pomaga pri preseljevanju celih populacij lososov v Upper Columbia River v ameriški zvezni državi Washington. Ribe se preprosto zapeljejo skozi dolgo, tanko cev, ki jim pomaga prečkati jezove v parih sekundah, namesto da bi s tem porabile cel dan.
Umetna inteligenca daje znanstvenikom jasnejšo predstavo o tem, kako zagotoviti, da celotne populacije lososa ostanejo stabilne. Singapursko podjetje Umitron uporablja algoritme strojnega učenja in video podatke za določanje apetita rib v realnem času. Ta algoritem, imenovan "Fish Appetite Index" (FAI), omogoča, da lahko kmetje poleg ostalih stvari izboljšajo tudi porabo krme.
Nekaj podobnega se, verjeli ali ne, dogaja tudi z bananami. Raziskovalci iz različnih inštitutov Afrike, Indije in ZDA so razvili model umetne inteligence, ki identificira bolezni in škodljivce v bananah. Umetna inteligenca lahko preglejuje rastline in opreza za morebitnimi nepravilnostmi, kar omogoča pridelovalcem, da preprečijo večje izbruhe bolezni.
Kmetijstvo se torej vse bolj modernizira, od ribogojništva, gojenja banan pa do govedoreje in vsega kar je še vmes. Pametne ovratnice in ušesni čipi so povezani s 5G, na ta način pa lahko delavci spremljajo čredo in biometrične podatke od daleč. Cisco trenutno testira 5G na različnih področjih, eno izmed prvih pa so vsekakor krave, povezane v internet.
Pametne ovratnice pošiljajo govedorejcem podatke o tem, kje se nahaja čreda in pomagajo pri avtomatizaciji molzenja, saj ovratnice komunicirajo z robotiziranim molznim sistemom, ki krave identificira in pripravi na oddajo mleka.
5G bo spreminjal in izboljšal kmetovanje še na druge načine. Govori se o uporabi dronov in video analitike s pomočjo umetne inteligence, za nadzor morebitnih izbruhov bolezni, invazivnega plevela in ostalih stvari, ki lahko škodijo nasadom in bi jih drugače težko opazili. Na ta način bi lahko kmetje še pravočasno ukrepali in osamili samo žarišče, kar bi seveda zmanjšalo škodo, stroške in prihranilo čas.
Cisco še naprej razvija in investira v produkte, ki omogočajo povezano in digitalno kmetijstvo. Prav digitalna transformacija in digitalizacija agro-podjetij bo omogočila bolj učinkovit nadzor, višjo produktivnost in bolje predviden rezultat.
In manj škode na pridelku seveda sploh ne pomeni nič slabega.